Nomad Dance Academy Slovenija


Umetniško društvo Nomad Dance Academy Slovenija je organizacija, ki se je razvila iz programov balkanske plesne mreže Nomad Dance Academy, ki so jo leta 2005 med drugimi iniciirali ustanovitelji društva. Tako društvo, kakor tudi mreža delujeta na področju izobraževanja, raziskovalnih dejavnosti, promocije in produkcije sodobnega plesa. Med leti 2008 in 2010 so člani društva avtorsko sodelovali pri nomadskem sodobnoplesnem izobraževalnem programu, ki je v večmesečnem ciklu študente plesa popeljal od Sofije do Ljubljane,kjer se je porgram sklenil z zaključnimi produkcijami študentov. Program je nagradila Švicarska kulturna fundacija kot najuspešnejši projekt, ki ga je sofinancirala.


V okviru izobraževalnih programov smo v mreži Nomad Dance Academy metodološko razvili več izobraževalnih formatov, med katerimi je tudi horizontalen izobraževalen format »sopoučevanja« (coteaching). To je hibriden način izobraževanja, v katerem je vselej udeleženih več učiteljev ali mentorjev (saj se s tem dehierarhizira učitelj kot izključen center vednosti), v katerem se praksa vselej prepleta s plesno teorijo in zgodovino, v katerem so mogoči prehodi med predlogi učiteljev in študentov in ki je neke vrste improvizacijska oblika poučevanja, določena z učno partituro pred vsako skupno seanso. Ta način izobraževanja v umentosti je mogoče povezati z umetniškimi studiji nemških in ruskih konstruktivistov, predvsem s principi izobraževanja na umetniški šoli Bauhaus v 20. in zgodnjih 30. letih v Weimarju, Dessau in Berlinu, inspiriran pa je bil tudi z delom francoskega filozofa Jacquesa Rancièra »Nevedni učitelj – Pet lekcij o intelektualni emancipaciji«.


Nomad Dance Academy Slovenija je tudi iniciator, soproducent in sofinancer projekta Začasni slovenski plesni arhiv. Ta je od aprila 2018 v rezidenci v Muzeju sodobnih umentosti Metelkova in se osredotoča na različne oblike zgodovinjenja, dokumentacije in izobraževanja na področju sodobnega plesa.


> ZAČASNI SLOVENSKI PLESNI ARHIV



Rok Vevar (1973) je diplomiral je na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani ter v 90. letih obiskoval Gledališko in lutkovno šolo – Kozmopolitsko delavnico umetnosti (GILŠ KODUM) na takratni ZKOS. Je publicist s področja sodobnih scenskih umetnosti ter zgodovinar in arhivar sodobnega plesa. Članke in kritike je objavljal v vrsti dnevnih časopisov (Delo, Finance, Večer), strokovnih revij (Maska, Frakcija) in domačih ter tujih priložnostnih publikacij ter kot dramaturg sodeloval z umetnicami in umetniki s področja sodobnega plesa in gledališča (Sinja Ožbolt, Jana Menger, Goran Bogdanovski, Andreja Rauch Pozdravnik, Snježana Premuš, Kaja Lorenci, Dejan Srhoj, Oliver Frljić, Ana Vujanović, Saša Asentić). S Simono Semenič sta ustvarila tri avtorske predstave: Polna pest praznih rok (2001), Solo brez talona (2003) in Kartografija celovečernih slik (2005). Kot pedagog je poučeval mlade kritike, plesne dramaturge in publiciste v okviru festivalske mreže FIT (Poljska, Finska, Slovaška, Slovenija), na mednarodnih festivalih (Bolgarija, Latvija, Hrvaška) ter zgodovino, dramaturgijo, analizo, teorijo sodobnega plesa in gledališko kritiko na Akademiji za ples in AGRFT v Ljubljani. Od leta 2010 je aktiven član balkanske plesne mreže Nomad Dance Academy in njenih različnih umetniških, pedagoških in produkcijskih programov. V okviru projekta Nomad Dance Institute je inicijiral arhiviranje in zgodovinjenje koreografskih praks v tej regiji ter izsledke zgodovinskih raziskav objavil v dveh številkah revije Maska (Premiki sodobnega plesa II, Avtonomija plesu). Leta 2012 je v svojem stanovanju ustanovil Začasni slovenski plesni arhiv in ga aprila 2018 preselil v Muzej sodobnih umetnosti Metelkova v Ljubljani (med drugim je svoj arhiv predstavil tudi na Univierzi Harvard, Cambridge, MA, ZDA). Je ustanovitelj festivala plesnih perspektiv Ukrep, ki ga je skupaj s Sinjo Ožbolt kuriral v Plesnem teatru Ljubljana v letih 2008-10, ter od leta 2012 sokurator mednarodnega festivala sodobnega plesa CoFestival (NDA Slovenija, Kino Šiška). Izbor njegovih kritik in člankov je objavljen v knjigi Rok za oddajo (Litera, 2011), leta 2018 je uredil, izbral gradiva in s spremno besedo pospremil knjigo Dan, noč + človek = Ritem: Antologijo slovenske sodobnoplesne publicistike 1918–1960. (fotografija: Dejan Habicht (MG+MSUM))