KONCEPTUALNA UMETNOST

Na fotografiji je delo Josepha Kosutha Eden in trije stoli (One and Three Chairs, 1965). Da bi od tega dela kaj imeli, si moramo zastaviti pravo vprašanje. Zastavimo si za začetek tri vprašanja, kolikor je stolov na sliki.

KAKO ti trije stoli SO, kdo jih je izdelal, za kaj jih uporabljamo?
Tako, da je prvi iz lesa. Izdelal ga je mizar, rokodelec. Na njem ponavadi sedimo.
Tako, da je drugi s fotografije. Izdelal ga je fotograf, upodobljevalec. Lahko ga obesimo na steno v galeriji, lahko tudi doma v jedilnico.
Tako, da je tretji iz jezika. Izdelal ga je znanstvenik, jezikoslovec. Da si kaj, o čemer nismo gotovi, razjasnimo, da o njem kaj premislimo.

Ali je to umetniško delo?
Tako pravi konceptualni umetnik. In dodaja, da je to njegova stvar. Vse, kar on določi za umetniško delo, je umetniško delo. Nihče drug ne more odločati o tem. Kdo drug si lahko o njem misli, kar si želi. In dodaja, da je zelo dobro, če se o umetniškem delu predvsem karkoli: misli.

Kaj to konceptualno umetniško delo naredi, kako učinkuje?
Umetnik najprej trdi, da so vsi trije stoli en sam stol. Zakaj? Zdi se, da nam zastavlja uganko, ki jo moramo rešiti. Morda zato, da bi nas soočil s tem, da je ena sama stvar (predvsem pa umetniško delo) lahko izdelana vsaj na tri načine: (1) iz lesa (gradiva, snovi; kot rokodelski predmet), (2) iz zgodbe, upodobitve tega predmeta (kot klasično umetniško delo) in (3) iz jezika, definicije, misli o njem; ideje. “Iz takšnih je snovi – in dejavnosti – umetnost, lahko tudi samo iz ene od teh treh reči.”

1 = 1 V 1 V 1 = 3
Umetnost je lahko (1) stvarnost sama, hkrati je lahko (2) »zgodba« o stvarnosti, ki uporablja kakšno posredniško sredstvo (fotografija, oljna barva, tempera, video, film, magnetofonski trak, jezik itd.), ali pa tudi (3) razmišljanje, artikuliranje, razglabljanje, analiziranje, jezikovno formuliranje o stvarnosti; teorija. Stvarnost, njeno posredovanje in njeno mišljenje so torej lahko enakovredni deli umetniškega dela.

Na spodnji sliki je delo Josepha Kosutha Eden in trije stoli (1965). Ali gre pri zgornjem in spodnjem delu za isto ali za drugo umetnino?

Kaj je isto pri obeh različicah tega umetniškega dela? KONCEPT.

NALOGA
Spodaj je primer konceptualnega umetniškega dela Roberta Barryja iz leta 1970. Pretvori vsako njegovo trditev v vprašanje, ki se začne z vprašalnico »zakaj«. Morda odgovor na katerega od vprašanj najdeš že v kateri od trditev? Morda v tem, kar o umetnosti že veš?

UMETNIŠKO DELO, 1970. ROBERT BARRY

VES ČAS SE SPREMINJA.
VSEBUJE RED.
NIMA KAKŠNEGA POSEBNEGA MESTA.
NJEGOVE MEJE NISO NEPREMIČNE.
ZADEVA DRUGE REČI.
DRUGE REČI GA ZADEVAJO.
LAHKO JE POVSEM DOSTOPNO, A GA NITI NE OPAZIŠ.
KAKŠEN NJEGOV DEL ZNA BITI DEL KAKŠNE DRUGE REČI.
NEKAJ NA NJEM TI JE DOMAČE.
NEKAJ NA NJEM TI JE TUJE.
SPREMENI GA ŽE TO, DA GA POZNAŠ.

Iz kataloga razstave Informacije (Information), MoMA, New York, 1970.