AVANTGARDA
ZGODOVINSKE AVANTGARDE
Avantgarda ali avant-garde je skupno ime za t. i. umetniška gibanja, ki so se v prvih desetletjih 20. stoletja formirala v različnih evropskih mestih, ne samo da bi korenito spremenila načine ustvarjanja, proizvajanja in sprejemanja umetnosti, ampak da bi z umetnostjo spreminjala življenje: družbo, politiko in kulturo.
Za avantgarde je značilno:
Tem gibanjem, ki so bila povečini mednarodna (avantgarda ni ruska, francoska, švicarska ali nemška, ampak želi povečini preseči meje nacionalnih umetnosti), umetnostna zgodovina danes pravi zgodovinske avantgarde.
NEKATERA NAJVIDNEJŠA UMETNIŠKA GIBANJA ZGODOVINSKIH AVANTGARD
Umetniška gibanja, ki svojih programskih besedil še niso imenovala manifesti:
NATURALIZEM (1880). Iz Francije, kasneje se razširi po Evropi.
PATAFIZIKA (1898). Gledališka umetniška smer iz Francije.
FAUVIZEM (1905). Izvorno iz Francije.
KUBIZEM (1908). Izvorno iz Francije, vendar se razširi po Evropi in ZDA.
Nekatera avantgardna gibanja, ki so jih povečini pospremila programska besedila, imenovana manifesti. V njih so umetniki programsko očrtali svoje življenjske in umetniške nazore ter povedali, kaj je potrebno v umetnosti, družbi ali politiki storiti:
FUTURIZEM (1909). Iz Italije, svoj obstoj najavi v Franciji (1909) in se razširi povsod po Evropi.
EKSPRESIONIZEM (1906/1910-1925). Izvorno iz Nemčije, vendar se razširi po vsej Evropi.
KUBOFUTURIZEM (1912). Iz Rusije.
KONSTRUKTIVIZEM (1913). Izvorno iz Rusije.
SUPREMATIZEM (1913). Iz Rusije.
ORFIZEM (1913). Iz Francije.
DADAIZEM (1916). Izvorno iz Švice.
IMAGINIZEM (1919). Izvorno iz Sovjetske zveze.
BAUHAUS (1919). Nemška oblika konstruktivizma, poimenovana po arhitekturni in oblikovni šoli.
ZENITIZEM (1921). Iz Srbija in Hrvaške se preseli v Francijo. Imenuje se po reviji Zenit.
NADREALIZEM (1924). Izvorno iz Francije, razširi se povsod po Evropi.
NEO-AVANTGARDE
V šestdesetih letih 20. stoletja so umetniki, ki so se takrat seznanjali z zgodovinskimi avantgardnimi gibanji, po vzoru zgodovinskih avantgard po vsem svetu začeli ustanavljati različna umetniška gibanja. Temu t. i. drugemu valu avantgard danes umetnostna zgodovina pravi neo-avantgarde. Pri nas je na področju vizualnih umetnosti delovala neo-avantgardna skupina OHO.
OHO, Triglav, Park Zvezda, Ljubljana, 30. 12. 1968.
SLOVENSKA RETRO-AVANTGARDA = RETROGARDA
V osemdesetih letih 20. stoletja so umetniki z različnih področij ustvarjanja v Ljubljani ustanovili umetniško gibanje Neue Slowenische Kunst (poimenovanje se navezuje na naslova predavanj Ferda Delaka v dvajsetih letih preteklega stoletja na Dunaju in Berlinu ter na tematsko številko berlinske revije Der Sturm o takratni novi slovenski umetnosti). Sestavljeno je bilo iz štirih umetniških kolektivov: (1) vizualni umetniki kolektiva Irwin, (2) gledališki umetniki Gledališča sester Scipion Nasice, (3) vizualni umetniki z imenom Laibach, ki so se odločili svoja dela predstavljati v obliki popularno-glasbene skupine ter (4) skupina grafičnih oblikovalcev z imenom Novi kolektivizem. S svojo umetnostjo, ki je nikoli v celoti ni bilo mogoče jasno razumeti niti natančno vedeti, ali se šalijo ali mislijo resno, so povzročali zmedo na področju umetnosti, družbe in politike. Zaradi njihovega nanašanja na različna gibanja zgodovinskih avantgard, še posebej na slovenske in ruske konstruktiviste (Ferdo Delak, Avgust Černigoj) ter ruske suprematiste (Kazimir Malevič), ki so bili v njihovih delih citirani ali kako drugače zajeti, so svojim postopkom dali ime retro-gardni principi. Zato so jih umetnostni zgodovinarji poimenovali retrogardisti, njihovo delo pa retrogarda. To se je dogajalo v času, ko je skupina italijanskih umetnikov (neo-ekspresionistov) svoje delo klasificirala kot trans-avantgardno.
Gledališča sester Scipion Nasice, Retrogardistični dogodek Krst pod Triglavom, 1986.
Glej tudi geslo Kaj smo podedovali od avantgard?
