FEMINIZEM

Feminizem je raznolika zbirka družbenih gibanj, mrež, socialnih teorij, političnih gibanj in moralnih filozofij o enakosti. Lahko bi ga opisali tudi kot gibanje za za emancipacijo žensk in socialno pravičnost. Opredelitev feminizma je veliko, saj je gibanje skozi zgodovino in v različnih družbah imelo različne pojavne oblike in cilje delovanja, večina razlik pa izhaja iz različnih razumevanj zgodovinskih vzrokov za razlikovanje na podlagi spola.

Zakaj ima feminizem danes pogosto negativen prizvok?
Danes ima feminizem pogosto negativen prizvok, vzrok pa tiči v nerazumevanju tega družbenega gibanja in strahu pred spremembami. Avstralska teoretičarka Dale Spencer kritikom feminizma odgovarja: »Feminizem ni netil vojn, ni ubijal nasprotnikov, ni postavljal koncentracijskih taborišč, stradal sovražnika ali ga mučil. Njegove bitke so bile bitke za izobraževanje, za volilno pravico, za boljše delovne pogoje, za varnost na ulicah, za otroško varstvo, za socialno blaginjo, za krizne centre za žrtve posilstev, za varne hiše, za zakonske reforme.«

Na kaj se nanaša pojem emancipacija žensk?
Osvoboditev ali emancipacija žensk se nanaša na prizadevanja za njihovo družbeno, politično in predvsem ekonomsko samostojnost, zato je tesno povezana s kritiko razrednega razlikovanja, ki je danes najizrazitejše v družbah s kapitalističnim (neoliberalnim) gospodarskim sistemom. Prav zato je bil socialistični feminizem vedno prepleten z delavskim gibanjem in bojem proti kapitalističnemu izkoriščanju mezdnega delavstva. 

Zakaj mednarodni dan žensk praznujemo 8. marca?
Praznovanje mednarodnega dneva žensk 8. marca izhaja iz tega gibanja; datum so na pobudo Clare Zetkin leta 1910 izbrale udeleženke 2. mednarodne konference socialističnih žensk v spomin na tekstilne delavke v New Yorku, ki so 8. 3. 1857 prvič množično stavkale, pa tudi v spomin na več kot sto štirideset delavk, ki so leta 1911 umrle v požaru v tovarni Triangle.

Clara Zetkin in Rosa Luxemburg leta 1910.

Kateri feminizem prevladuje danes?
Danes v svetu (tudi v Sloveniji) prevladuje liberalni feminizem, ki temelji na identitetni politiki pripoznanja (na podlagi spola, etnične pripadnosti, starosti, verske usmerjenost ipd.), a zanemarja zahtevo po prerazporeditvi bogastva. S prizadevanji za uveljavitev polovičnega delovnega časa kot prijaznega ženskam-materam, z ustanavljanjem ženskih skupin in lobijev, s kritiko neenakopravnosti moških in žensk na delovnem mestu – brez kritike razrednega razlikovanja in kapitalističnega izkoriščanja narave in ljudi – liberalni feminizem ohranja obstoječa družbena razmerja moči, saj si ne prizadeva za odpravo razrednih kapitalističnih odnosov, temveč le za simbolno vključitev žensk v obstoječo hierarhijo.

Na kaj se nanaša enakopravnosti žensk?
Enakopravnost se nanaša na pravni vidik enakosti. Slovenska ustava in zakoni vsem ljudem – ne glede na spol – zagotavljajo enake človekove pravice, svoboščine in enake dolžnosti; tudi (trans ali nebinarnim) ljudem, ki se ne identificirajo kot ženske ali moški.

Na primer, v preteklosti zakon ženskam ni omogočal volilne pravice ali pravice do dedovanja in s tem uzakonil neenakost. Enakost pred zakonom pripomore k preseganju plačnih in drugih razlik; pripomore tudi k preseganju stereotipnega dojemanja vloge žensk in moških, npr. glede odgovornosti za skrb in vzgojo otrok, saj imata po zakonu oba enake pravice in dolžnosti do otroka. Pravno-formalna enakost (ali enakopravnost) še ne zagotavlja dejanske enakosti žensk in moških, je pa njena pomembna sestavina.

Na kaj se nanaša enakost spolov?
Enakost spolov ne pomeni istosti žensk in moških in je tudi ni mogoče enačiti z enakopravnostjo spolov. Vodilno načelo koncepta enakosti spolov je sprejemanje različnosti med moškimi in ženskami, enako vrednotenje vlog, norm in pričakovanj, omogočanje izbire ter polnega sodelovanja in razvoja potenciala žensk in moških v družbi brez omejevanja s stereotipi o izbranem spolu. Enakost žensk in moških pomeni enako prepoznavnost, enako moč in enako udeleženost obojih na vseh področjih javnega in zasebnega življenja.

Enakost spolov pomeni:
• da imajo ženske in moški enako dostojanstvo, pravice in odgovornosti,
• da so moški in ženske enako udeleženi in imajo enako družbeno moč, s katero vplivajo na načrtovanje in odločanje na vseh področjih javnega in zasebnega življenja,
• da imajo ženske in moški enak položaj ter enake možnosti za uživanje vseh pravic,
• da imajo moški in ženske enake možnosti za razvoj osebnih potencialov, s katerimi prispevajo k družbenemu razvoju,
• da imajo ženske in moški enake koristi od rezultatov, ki jih prinaša ta razvoj.

#VsakDan8Marec: razstava (Vesna Bukovec, Tea Hvala, Teja Reba), 10. 3. – 9. 4. 2020, Ulična galerija Tam Tam, Vegova ulica, Ljubljana. Produkcija: Mesto žensk, 2020.

Na katerih področjih življenja so ženske v Sloveniji še vedno na slabšem kot moški?
Kljub velikemu napredku na tem področju v času socializma se neenakosti med ženskami in moškimi ohranja in celo poglablja tudi v Sloveniji. Porazdelitev družbene moči, vpliva in dostopa do virov med moškimi in ženskami ostaja neenakomerna in neenakovredna. Na večini področij zasebnega in družbenega življenja so ženske pogosteje v slabšem položaju kot moški. Tako je na primer med brezposelnimi več žensk, ženske opravijo več neplačanega gospodinjskega dela, več časa namenijo skrbi za otroke, zaradi družinskih obveznosti ženske pogosteje delajo s krajšim delovnim časom, za svoje delo prejemajo nižje plačilo in nižje pokojnine, ženske so pogosteje žrtve nasilja v partnerskih odnosih, so pogosteje izpostavljene revščini, manj žensk je na mestih odločanja v gospodarstvu, manj sodelujejo v procesih političnega odločanja itd.

Kako se spolna neenakost odraža v umetnosti?
Na več načinov, ki se prepletajo z zgoraj naštetimi:

•  v kanon je umeščenih manj del umetnic kot del umetnikov: na primer, med letoma 2008 in 2018 so ameriške galerije razstavile ali odkupile le 11 odstotkov del umetnic in 89 odstotkov del moških);
• umetnice so nagrajene redkeje kot moški (npr., od l. 1947, ko je bila Prešernova nagrada podeljena prvič, do vključno l. 2017, je bilo skupaj podeljenih 354 nagrad; od tega je bilo nagrajenk le 32 oziroma 9 odstotkov; od l. 1962, ko se podeljujejo nagrade Prešernovega sklada, je bilo skupno podeljenih 511 nagrad; od tega je bilo nagrajenk 89 oziroma dobrih 16 odstotkov); po drugi strani med samozaposlenimi v kulturi prevladujejo ženske, umetnice iz Slovenije pa dosegajo prepoznavne rezultate tako doma kot v tujini – neprijaznim pogojem dela navkljub;
• umetnice živijo in delajo v bolj prekarnih razmerah kot (samo)zaposleni vseh spolov v preostalem gospodarstvu: v kulturi je v Sloveniji višji delež žensk, višji delež priložnostnih pogodb, višji delež ljudi, ki delajo doma, in ljudi, ki opravljajo več del. Ker samozaposlenim prvih trideset dni bolezni ali nege ne pripada plačan bolniški »dopust«, je izpad dohodka – od avtorskih pogodb odvisnih delavk – največji pri tistih umetnicah in ostalih delavkah v kulturi, ki skrbijo za otroke, ostarele ali bolne člane družine, in pri umetnicah na porodniškem »dopustu«. Ta je sicer plačan, vendar Ministrstva za kulturo pri odločanju o tem, ali dobiš podaljšan status s pravico do plačevanja prispevkov iz proračuna (in si zagotoviš preživetje), ocenjuje 'vrhunskost' njihovega umetniškega dela tudi med porodniško;
• umetnice so revnejše od umetnikov; samozaposlene v kulturi (status, ki ga umetnikom in kulturnim delavcem odobri Ministrstvo za kulturo) so še bolj kot moški ustvarjalci izpostavljene tudi tveganju revščine; l. 2012 je pokojnina tistih, ki jim je v ustvarjalno-delovni dobi socialne prispevke plačevala država iz proračuna, ne glede na spol znašala med 300 in 400 eur, kar je globoko pod pragom revščine;
• zaradi omejenega dostopa filmskih ali gledaliških režiserk, igralk, koreografinj, plesalk, glasbenic, dirigentk, književnic, vizualnih in drugih umetnic do produkcijskih sredstev, človeških virov in financ, ki jih zahtevajo velike, obsežne in s tem drage produkcije, umetnice pogosteje segajo po 'cenejših oblikah', kot so živa umetnost (live art), videoumetnost, solistični nastopi ali predstave, instalacije ready-made predmetov iz vsakdanjega sveta ipd. Ženske so bile pionirke performansa in kasneje videa prav zato, ker sta bila ob svojem času kot medija (cenovno) dostopnejša. Feministično angažirane umetnice pogosto sodelujejo med sabo in tako združujejo ideje in finančna sredstva.
  

Glej tudi gesla FEMINISTIČNA UMETNOST, ANGAŽIRANA UMETNOST, ALTERNATIVNA UMETNOST.

Viri:
Urška Breznik, “Dva obraza boja za žensko emancipacijo: od delavskega do liberalnega feminizma”, Cedra.si, 8. 3. 2018, spletni dostop.
Sonja Robnik (ur.), Enakost spolov: (še)nedokončana zgodba: pregled razvoja na področju enakosti spolov v Sloveniji, 1996–2016 (Ljubljana: MDDZS, 2016), spletni dostop.
Ksenija Vidmar Horvat idr., »Socialni položaj samozaposlenih v kulturi in predlogi za njegovo izboljšanje s poudarkom na temi preživetvene strategije na področju vizualnih umetnosti«. Končno poročilo raziskovalnega projekta (Ljubljana: MIZKŠ, 2012), spletni dostop.

Fotografije:

Picture-alliance / AKG-Images, Mesto žensk.