Na fotografiji je kinetična videoinstalacija Reality is Out Nike Oblak in Primoža Novaka. Umetnica in umetnik se v svojih delih dotikata vprašanj, ki se tičejo našega odnosa do tehnološkega napredka ter prilagajanja družbe spremembam, ki jih je slednji prinesel.
Kako bi opisali umetniško delo Reality is Out?
V minulem stoletju so polje človeške percepcije, ki je bilo prej rezervirano za t. i. klasične medije, kot so slikarstvo, kiparstvo, gledališče, naselili avdio-vizualni mediji, kot so fotografija, film, radio, televizija, video, internet in večmedijske prakse. Ključno vlogo pri oblikovanju t. i. medijske umetnosti je imela avantgardna umetnost iz začetka 20. stoletja, ko so umetniki in umetnice v manifestih zarisane cilje nemalokrat poskušali doseči s pomočjo tehnologije, ki je bila zunaj takratnih tehnoloških sposobnosti. To jih je vodilo k neumornemu raziskovanju in eksperimentiranju, v sklopu šole Bauhaus pa še k sodelovanju z industrijo. Eno pionirskih del na področju novomedijske umetnosti je Svetlobno-prostorski modulator (1930) umetnika Lászla Moholy-Nagyja. Kinetično skulpturo je poganjal motor, na stenah razstavišča pa je s svetlobnimi učinki ustvarjala potopitveni učinek.
Glej gesli AVANTGARDA, KAJ SMO PODEDOVALI OD AVANTGARD?
Novi mediji so prinesli tudi nove estetike, ki so bile posledica spremenjene vsakodnevne percepcije kot tudi želje po proizvajanju in vključevanju novih učinkov, nikoli prej slišanih zvokov in še ne videnih podob. S premenami umetniške produkcije so se torej spreminjali in prilagajali tudi njena refleksija, teorija in strokovno izrazoslovje. Za isto področje tako obstaja več poimenovanj, ki koreninijo v različnih tradicijah, a imajo soroden pomen. V Sloveniji in nekaterih državah v soseščini je v rabi izraz intermedijska umetnost, v mednarodnem prostoru jo označujeta tudi tehnološka in informacijska umetnost, prevladujeta pa medijska - ki največkrat označuje umetnost, ustvarjeno z množičnimi mediji - ter novomedijska umetnost. Morda širino področja še najbolje ponazorimo tako, da ga ne poskušamo zamejiti z definicijo.
Ministrstvo za kulturo RS v svojih razpisnih in strateških dokumentih področje intermedijske umetnosti definira kot “področje umetnosti, ki se navezuje na sodobne umetniške prakse, ki v raziskovanju novih izraznih možnosti in ob načelu spajanja (v nasprotju z analogno interdisciplinarnostjo in multimedijo) segajo preko meja etabliranih umetnostnih zvrsti, pri čemer se kreativno in v polemičnem družbenem kontekstu navezujejo na uporabo novih tehnologij, novih medijev, segajo pa tudi na presečišče znanosti in umetnosti. V praksi se najbolj pogosto manifestirajo kot intermedijska instalacija, razstava in interaktivni performans ter intervencija v javnem prostoru.”
Glej gesli PERFORMANS in UMETNOST V JAVNEM PROSTORU.
Intermedijska umetnost se kot nov umetnostni pojav ni vedno pokrivala z obstoječo umetnostno infrastrukturo, zato so njeni akterji in akterke poskušali vzpostaviti vzporeden sistem različnih platform, festivalov in razstavnih prostorov. Prizadevali so si tudi, da se intermedijska umetnost prepozna kot samostojno področje s svojimi finančnimi mehanizmi. V Sloveniji je tako v devetdesetih letih minulega stoletja začelo delovati več producentov, razstavnih prostorov, nevladnih organizacij, predvsem pa umetnikov in umetnic, ki so se na področje intermedijske umetnosti vpisali kot pionirji in mednarodno priznani akterji.
Vse glasnejši so pozivi, da naj se sodobna intermedijska umetnost bolj povezuje z gospodarstvom, novimi tehnologijami in znanostjo. Tovrstna povezovanja imajo lahko v naslavljanju izzivov prihodnosti sinergičen učinek, a nastajanje nove umetniške produkcije vsekakor ne sme postati pogojeno izključno s sodelovanjem z gospodarstvom, zagotavljanje ustreznih produkcijskih pogojev in skrb za umetnost ter kulturo je v prvi vrsti namreč naloga države.
Viri:
Rudolf Frieling, Dieter Daniels (ur.), Medien Kunst Netz / Media Art Net. 1. Medienkunst im Überblick / 1. Survey of Media Art, Springer, Wien und New York 2004, str. 26−33.
Domenico Quaranta, Onkraj novomedijske umetnosti, Aksioma − Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana 2004, str. 43.
Ministrstvo za kulturo, "Besedilo javnega razpisa JPR IMU 2020", dosegljivo na: https://www.gov.si.
Fotografije:
László Moholy-Nagy, Svetlobno-prostorski modulator, 1930, © public domain.
László Moholy-Nagy, Svetlobno-prostorski modulator, 1930, © 2019 Artists Rights Society, New York/VG Bild-Kunst, Bonn.
Nika Oblak & Primož Novak, Reality is Out, kinetična video instalacija, 2012, © Nika Oblak & Primož Novak.
