ANGAŽIRANA RISBA
Na fotografiji vidimo delo znanega romunskega umetnika Dana Perjovschija, natančneje stensko risbo, ki jo je naredil leta 2016 za razstavo v Muzeju sodobne umetnosti v Tokiu. Že na prvi pogled je jasno, da umetnik ne poskuša
ustvarjati lepih in estetsko dovršenih risb, temveč nam s svojo umetnostjo predvsem želi nekaj sporočiti.
Katere teme in družbena vprašanja umetnik naslavlja v svojih delih?
Umetnik Dan Perjovschi je dober opazovalec ter oster kritik sodobnih družbenih, političnih, ekonomskih in kulturnih pojavov, kot so prepad med bogatimi in revnimi, razmerje med vzhodom in zahodom, posledice globalizacije ter vpliv tehnologije na življenje sodobnega človeka, tranzicijski procesi držav v prehodu iz socializma v kapitalizem, družbeni in politični nadzor ter razmerja moči v svetu umetnosti. Umetnik nam želi na zelo neposreden in jasen način odpreti oči za nepravičnost, neenakost, izkoriščanje (eksploatacijo) in druge pereče težave sodobne družbe. Zato za njegova dela lahko rečemo, da so angažirana in družbeno kritična.
Glej gesli ANGAŽIRANA UMETNOST in ALTERNATIVNA UMETNOST.
Katera umetniška sredstva uporablja Dan Perjovschi?
Glavna sredstva umetnikovega izražanja so preprosta, vendar močna linija, enostavne človeške figure, ki spominjajo na otroške risbe, risanke ali karikature ter veliko besedila z zvenečimi besedami, kot so FREEDOM (svoboda) ali HISTORY (zgodovina). Svoje družbene komentarje izraža s hitro, pogosto začasno in preprosto stensko ali talno risbo, vsakič narejeno za specifičen prostor – zunanjo ali notranjo steno muzeja ali galerije. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova si na vhodnih vratih lahko ogledate njegovo risbo Leta 1990 smo govorili o svobodi, zdaj govorimo o denarju (2011). Dela Dana Perjovschija odlikujejo humor, ironija, igrivost ter jasna sporočilnost.
Na katere načine bi umetnice in umetniki še lahko nagovarjali publiko z medijem risbe?
Risbo so v zgodovini umetnosti pogosto dojemali zgolj kot osnovo za sliko, kip, grafiko, arhitekturni ali oblikovalski projekt. Od druge polovice 20. stoletja, ko je risba stopila na svojo avtonomno pot, se je razvila kot samostojen likovni medij. Danes sodobne umetnice in umetniki uporabljajo risbo na zelo različne načine: kot intervencijo v javni prostor, v ulični umetnosti (grafiti), kot video zapis in/ali animacijo, kot prostorsko instalacijo, pa tudi v mediju umetniške knjige, zina ali stripa, kot svetlobno projekcijo ipd.
NALOGA
Določite družbeni problem, na katerega bi želeli opozoriti širšo javnost. Svoj komentar ali morda celo rešitev poskusitie izraziti samo s pomočjo linije (črte). Nosilec je vaša izbira: papir, stena, blago, digitalno okolje ali kaj drugega.